24ur.com

print | close
. .
So krediti v NLB nastali le na podlagi vere, da bodo vrnjeni?
Ljubljana | 13.7.2012 | M.R./Ni.J.

20 podjetij ima v NLB rdeče kredite, ki najverjetneje nikoli ne bodo odplačani. Slednjih je za 1,5 milijarde evrov. NLB bo, če slabi krediti ne bodo povrnjeni, do konca prihodnjega leta potrebovala nova sredstva v višini do 500 milijonov evrov.

NLB - 4
Če bo parlament potrdil ustanovitev državnega holdinga, bi slabe terjatve NLB prevzel holding.
Po ekskluzivni objavi 20 podjetij, ki imajo t. i. rdeče kredite, v včerajšnji oddaji 24UR, je v NLB završalo. Sporočili so, da oni ne razkrivajo zaupnih podatkov, dejstev in okoliščin o svojih komitentih, ker je to v nasprotju z veljavnimi predpisi in dobro bančno prakso. Skrbni pregled stanja v NLB je pokazal, da ima banka za 1,5 milijarde slabih terjatev. Gre za terjatve, za katere obstaja precej realno pričakovanje, da ne bodo povrnjeni. Minister za finance Janez Šušteršič je pojasnil, da ima svoje podatke tudi Banka Slovenije, njeno poročilo pa naj bi temeljilo na anketni raziskavi, zato se ti podatki razlikujejo od skrbnega pregleda. Šušteršič je prepričan, da je bil skrben pregled bolj natančen.Povedal je tudi, da bo NLB, če slabi krediti ne bodo povrnjeni, do konca prihodnjega leta potrebovala nova sredstva v višini od 400 do 500 milijonov evrov. Sicer je bila NLB pred kratkim dokapitalizirana s skoraj 400 milijoni evrov. Nova dokapitalizacija pa po besedah ministra ne bo potrebna, če bo država ustanovila holding, ki bi prevzel slabe terjatve državnih bank.Komu so bili odobreni najbolj rizični krediti?Pri skrbnem pregledu so kredite razdelili v tri kategorije – zelene, ki se odplačujejo redno, rumene, ki se odplačujejo z zamudo, a bodo verjetno odplačani, ter rdeče, ki verjetno ne bodo nikoli odplačani. Kot rečeno, je slednjih za 1,5 milijarde evrov.  Protest Nevidnih delavcev sveta pred NLB - 20
Protest nevidnih delavcev pred banko NLB oktobra lani
Bo za domnevno sporne kredite kdo odgovarjal?Na vprašanje, ali je res, da pol milijarde kreditov nikoli ne bo povrnjenih in da nihče ne bo odgovarjal, je neodvisni finančni analitik Andraž Grahek v oddaji SVET odgovoril, da se s tem v celoti ne more strinjati. Pojasnil je, da mora imeti vsaka finančna institucija svoj način, kako obvladuje tveganje. Pravila se pišejo tudi v finančni instituciji, torej na kakšne način se odobrijo in zavarujejo krediti, je še dejal. "Je pa res, da mogoče delno ni bilo mogoče predvideti tovrstnega krčenja gospodarske aktivnosti in vsa tveganja vnaprej, to je pa treba poudariti. Ampak vseeno, glede na to, da nekatere druge banke v državi mogoče niso toliko izpostavljene kot NLB, je zagotovo bil en del tudi v stroju notranjih kontrol," je pojasnil.Na vprašanje, ali so podjetja dobila kredite brez zavarovanj, je Grahek pojasnil, da če zavarovanj res ni bilo, potem so krediti nastali na podlagi vere, da bodo vrnjeni. Sicer pa je razložil, da lahko tržna vrednost zavarovanja pade za trikrat ali štirikrat, odvisno od premoženja, ki je bilo dano v zavarovanje. Poudaril je še, da je treba raziskati pravno možnost. "Videli smo druge tožbe v drugih primerih, kjer se je to raziskalo in so se vlagale določene odškodninske tožbe, na primer Telekom Slovenije, kjer tovrsten proces poteka na neki način," je še povedal.Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je že v začetku tedna dejal, da želi podatke o tem, kdo je odgovoren za odobritve spornih kreditov, zaradi katerih je NLB v rdečih številkah. "Imeli bomo vso podlago, ki je potrebna za forenzični pregled. To je tisti pregled, ki bo terjal odgovornost tistih, ki so to počeli," je povedal včeraj po seji vlade.Največ slabih kreditov naj bi NLB po poročanju oddaje 24UR podelila v času prejšnje vlade zdajšnjega premierja Janeza Janše. Takrat je bil predsednik nadzornega sveta NLB Igor Marinšek, ki je član Janševe stranke SDS. Poslanec SDS in predsednik parlamentarnega odbora za finance Andrej Šircelj je včeraj povedal, da bo ta vlada zahtevala odgovornost.Šušteršič je sicer včeraj dejal, da namen skrbnega pregleda ni bil ugotavljanje odgovornosti, lahko pa bi bil to po njegovih besedah naslednji korak. Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami (AUKN), ki jo želi vlada z ustanovitvijo državnega holdinga ukiniti, je sicer Šušteršiča še pred letošnjo skupščino pozvala, naj na njej zahtevajo posebno revizijo poslov v NLB, a je minister to zavrnil. Problem lahko nastane, ker revizija lahko pod drobnogled vzame le posle zadnjih petih let, kar pomeni, da pozneje, kot jo bo skupščina zahtevala, manj domnevno spornih poslov bo lahko obdelala.Odškodninske tožbe praktično nemogočeDrugi problem pa so zastaralni roki za vložitev odškodninskih tožb. V treh letih namreč primer že zastara, je za včerajšnjo oddajo 24UR povedal odvetnik Andrej Simonič, v skrajnem primeru lahko zastara po petih letih od nastanka škode. Simonič je še dodal, da je slovenski pravni sistem zelo slabo pripravljen na možnost, da bi lastniki, ki ugotovijo, da jih je uprava prevarala, imeli možnost izterjati sredstva.
. .

http://24ur.com/naslovnica/novice/gospodarstvo/20120713_3895236.php
©24ur.com Vse pravice pridrzane | print   | close